1957

"skozi okroglo se okno ne vidi ničesar
le črna praznina in ščepec luči

daleč za mano je nekaj, kar so mi ukradli
ne spomnim se več, kako trava diši"

v majhnem prostoru sami vogali
v majhnem prostoru sama z vogali
balada začne se o neskončnem oblaku
v temi brez teže in časa ni tal pod nogami
kje je njen prostor še sama več ne ve

"nimam glasu, ker so mi ga že davno vzeli
si izmislili zame nešteto pravil

spomnim se, ko sva preganjala ptice v parku
in se veselila, da nimava kril"

v majhnem prostoru sami vogali
v majhnem prostoru sama z vogali
balada začne se o neskončnem oblaku
v temi brez teže in časa ni tal pod nogami
kje je njen prostor še Laika več ne ve

kjer se v noči mrak najdlje sešteva
kjer žarek čez hrib najkasneje pogleda
kjer se sonce potunka v morje
kot kugla zlate skorje
preden odplavam do svojih strahov
v sanje ujamem vzorec valov
spletem si varno gnezdo iz las
in se naslonim na tvoj glas

gledam skozi okno srca
zarišem obronke neba
sence trkajo pred vrati
teptajo tišino na moji trati

drevo pred oknom je zavesa
v čaj umešam krhelj smeha
skrivnosti skrbno skriva streha
hiša v telesu
v hiši telesa

do not disturb

oranžen je okus, ki ga ima vsak premik
po trsnem sladkorju diši vsak dotik
na kožno gladino prikrade se sled
kuštrajo prsti si s prsti nered

drevo pred oknom je zavesa
v čaj umešam krhelj smeha
skrivnosti skrbno skriva streha
hiša v telesu
v hiši telesa

do not disturb

kot da je mesto iz plastelina
trava so lasje, stopnice tipke v noč
luna je iz papirja obroč nad streho
s temo se odpre košara njenih sanj
in njene jagodne oči

ko vrtele so se
plošče cvetja vse
je želela miren life
ko verjel je še on
v december in dom
je želela miren life

kot da so vrata na široko odprta
dlan popisana, preveč znanih stvari
tla preblizu, dan zrcalo je za črte
in obzorje misel, ki ne vrne se
v njene jagodne oči

plošče utihnile so
listje padlo je vso
je želela miren life
in verjel ni več on
v december in dom
je želela miren life

kaj tu dogaja
kje se misel poraja
kdo je tu in kdo ni
kako čudno že poznane
se mi zdijo vse te nove poti
kaj če pogledam
klon za klonom zagledam
po uniformo v butik
tudi led se zdi srebrn
a zmrazi te že na prvi dotik

tam, kjer ste vi
tam, kjer ste vi
tam, kjer ste vi
je maj za poljube
za prazne obljube
za kres in domovino
za uhan v popkovino
za življenje
tam, kjer ste vi

kaj tu dogaja
je kje kakšna postaja
da izstopim in grem
ker nočem vozit se na vlaku
če namena in smeri ne vem

med zemljo in zrakom zdaj vem ni kisika
živiš, kjer življenje se teme dotika
po poti kamniti v noči prilezem
do znakov na listih si barve izrežem
pobarvam vse, kar je sivo in črno
luno v srebrno

kar bo pa bo, glas nam pravi
a glas le čigavi!?!
zdaj to vem

živela sem med zemljo in zrakom
pred zidom svojih sanj
živela sem med zemljo in zrakom
but baby now I'm fine

po poti peščeni za mano stopinje
kaplje na dlani so le še črepinje
okovja, ki v soncu ne seva strahu
prstan iz ledu

kar bo pa bo, glas nam pravi
a glas le čigavi!?!
zdaj to vem

živela sem med zemljo in zrakom
pred zidom svojih sanj
živela sem med zemljo in zrakom
but baby now I'm fine

I'm fine - ubiram le svoje poti
Zaman - turobe besede in vrvi

vse besede so končane
vse zaceljene so rane,
vidim te, si že na tleh
od pogleda do črnine
v teh solzah dež ne mine
vidim te, si že na tleh
noč raztrga bela krila
vse kozarce je razbila
v njej nešteto je prevar
in le nežnost me pomirja
nežnost, ki poljube obljublja
med rešetkami besed

spezzacuori zdaj zahtevaš
in nasmeha več ne skrivaš
rad bi videl me na tleh
spezzacuori ritem zvija
ta svoj nori stroj navija
in počasi bom na tleh

mrzla je kinodvorana
ta predstava je končana
pravi igralka in je pri tleh
v sencah vidi roke in glavo
ki poznajo nje dišavo
in si padeta v objem
tam pri šanku na kolenih
lena sled poljubov njenih
on počasi bo na tleh
bela dama - zate žrtve
bela dama - oči zaprte
mene hočeš zdaj na tleh

cesta sivine
100 oči, zrejo vame
kletka s kolesi
isti ugriz v plasteh strahu
cesta med hribi
črni rez za luči v noč
kje so poti zdaj
kdo raztrgal je dom

if there's no place to go
if the codeword is stay
if there's no price that we won't pay
if the dice that we roll
trades a life we can't control

monkey skin, pig's heart
we are not so far apart
monkey skin, pig's heart
don't think we're so far apart

cesta v mestu
tuli luč mimo gneče
cena utripa
kdo vzame, kdo da

če prostora več ni
če je šifra za vsem
previsoke ni cene, vem
če se kocka vrti
za življenje, ki naše ni

monkey skin, pig's heart
we are not so far apart
monkey skin, pig's heart
don't think we're so far apart

trikrat obkrožim hudičev stolp
življenje potunkam do koralnega grebena
po zabrisanih sledeh potujem do delte
v črno mesto tujega imena
in nikjer ni tvojega ostrega pogleda
še tam ne, kjer dolino sol razjeda

ker zaradi tebe vem
kako je, če izginjaš
ker zaradi tebe vem
kako je, če smeh v solze spreminjaš

z dlani je sapa odnesla nasmejane misli
grde še vedno stiskam v pesti
vse, kar je ostalo, je ta rumeni kamen
razpokan spomin in sončni pramen
in nikjer ni tvojih nevarnih besed
še tam ne, kjer ponoči poka led

ker zaradi tebe vem
kako je, če izginjaš
ker zaradi tebe vem
kako je, če smeh v solze spreminjaš

zgradila si bom grad na vrhu tega hriba,
ki sem ga naredila iz ruševin tvojega mesta

včasih temne misli mi preplavijo moj svet
življenja krog v črno je tančico ves odet
čutim, da se v meni noč budi
moč v meni izbira čustva, da jih ohromi
telo se zdi močnejše in po hrbtu me zmrazi
čutim, da me k dnevu ne pusti
nekdo drug v meni zdaj živi

všeč mi je, da me imaš
naučiš me vsega, kar znaš
da kažeš mi nove poti
zapelješ me, ko se ti zdi

pogum je črni lev neustrašni kralj zlobnih strasti
strah je tujec, ki ga zdaj nikjer videti ni
čutim, da v meni noč živi
in da me k dnevu ne pusti

všec mi je, da me imaš
naučiš me vsega, kar znaš
da kažeš mi nove poti
zapelješ me, ko se ti zdi

a vem, da se v temi živeti ne da
stvari- le obrisi, ki oko jih spozna
k soncu me vleče srce
telo mu verjame, ker ve

všec mi je, da sem to jaz
duša srce in obraz
da utiram si nove poti
se ustavim, ko se mi zazdi

how many times must you find me crying
before you turn in my direction
how many times must I catch you lying
before I learn to make connections

this time will be the last but one time
next time will be the sign to run time
you break a heart in two
so what's new
I don't even care anymore- do you

how many stones must I throw at your window
before you see what's going on
how many nights must we spend in this limbo
before we know what's going wrong

this time will be the last but one time
next time will be the sign to run time
you break a heart in two
so what's new
I don't even care anymore- do you

well it's not too late to want to create
something beautiful
it's not too late to want someone
to fill the spaces where the heartaches come
a true companion that won't turn and run

how many times must you find me crying
before you turn in my direction
how many times must I catch you lying
before I learn to make connections