(Sergej Pobegajlo - Zvezdan Martič - Sergej Pobegajlo)

Kje je zdaj jutro sonce v laseh?
Kazalec ustavil je zarje nasmeh.
Pesem je siva bolj kot oblak,
noč ni nič kriva on je pač tak.

Ko bo prišel, mi vrgel objem.
Vem, da danes upati smem.
Ko bo prišel z iskro v očeh,
dnevu vrnil bo pravi nasmeh.
Ko bo prišel...

Vse ure brez njega so kocke ledu.
Je misel le ena: Zakaj ga ni tu?
Pesem je siva bolj kot oblak,
noč ni nič kriva on je pač tak.

Ko bo prišel ...

(Danilo Kocjančič - Zvezdan Martič - Danilo Kocjančič)

Zanj ni 'oprosti' za grde stvari.
Kdor zares ljubi, tega ne stori.
Pravijo mu, da je kot fosil,
Da v svetu ni teh več pravil.

Ko vsi so odhajali, le on je ostal.
So vsi se lagali, on tega ni znal.
Verjel je v ljubezen do konca sveta,
da prava se ne konča.

Bil je drugačen, da takšnega ni.
Njegova zgodba je čudna.
Vprašal je ves svet:
'Se čudno res vam zdi
brez laži?' Brez laži,
ljubezen brez laži.
Brez laži.
Tega ni!

Zanj ni 'oprosti' za grde stvari.
Kdor zares ljubi, tega ne stori.
Pravijo mu, da je kot fosil,
Da v svetu ni teh več pravil.

Ko vsi so odhajali, le on je ostal.
So vsi se lagali, on tega ni znal.
Verjel je v ljubezen do konca sveta,
da prava se ne konča.

V srcih puščal je grozen nemir,
v resnico dvom porajal.
Porušil bi zidove,
če z njim odšli bi mi vsi
brez laži. Brez laži,
ljubezen brez laži.
Brez laži.
Tega ni!

Njegova zgodba se pravljica zdi.
Ostala soba je prazna.
Spet mesto mirno ponoči zaspi.
Življenj več naših ni brez laži.
Brez laži. Ljubezen brez laži...
... življenje brez laži.
Tega ni!

(The Corrs, priredba Tinkara Kovač, besedilo Tinkara Kovač in Zvezdan Martič)

Ti si le majhna ladja
po glavi jadraš mi.
Vse tvoje skrite vode
Zabrišejo sledi.
Tvoj vonj diši po morju,
dotik satenast je,
prihaja iz teme,
neslišno luč prižge,
a jaz sem le dekle.

Ki ko zvečer zaspi,
sanja te v temi,
v krogu se vrtiš, vrtiš
kot roj zvezd se zdiš.

Ko zvečer zaspi,
sanja te v temi,
v krogu se vrtiš, vrtiš
in od zvezd pijan se ti ji zdiš.

In ko oči si manem,
tvoja senca mi zbeži,
ostane vonj po soli,
spominja me na dni,
ko sva v nebo kričala,
da prišel je že čas,
da skrijem svoj obraz,
da nočeš ti več me,
ker jaz sem le dekle.

Ki ko zvečer zaspi...

Od zvezd pijan...

(Aleksander Maraž - Tinkara Kovač, Aleksander Maraž - Tinkara Kovač, Aleksander Maraž)

Ob oknu slonim,
z mislijo daleč stran bežim.
Tja, kjer se zabavajo vsi.
Tja, kjer ni prostora za skrbi.

Vzela bom dan
in ga skrila v svojo bledo dlan.
Dan, ko si ves žalosten in sam.
Dan, ko vse besede so zaman.

Ne predaj se zdaj omami,
v čisto jutro se predrami.
Na, na, na...

Morda res ne veš,
da po mračni poti sam zdaj greš.
Sam, pozabljen in izdan.
Sam. Saj te sploh več ne poznam.
Saj boš znorel!
Pravijo, da si že zbledel.
Poglej, se sonce ti smeji.
Še zvezdni prah pot posuti ti želi.

Ne predaj se zdaj omami,
v čisto jutro se predrami.
Na, na, na,...
Ne predaj se zdaj omami,
v čisto jutro se predrami.
Greva raje na zabavo,
ko smo skupaj, je tapravo...
Ne predaj se zdaj omami,
v čisto jutro se predrami.
Na, na, na,...

(Danilo Kocjančič - Zvezdan Martič - Danilo Kocjančič)

V objemu novih zvezd,
med ovinki rimskih cest
se loviva.
Najdem te.
Tja do lune in nazaj,
veter ve kako, zakaj.
Te popeljem.
Z mano si.

To je ljubezen,
ko zagledam iskrico.
Ti si tam nekje in vedno tu.

Ti si tu, čeprav neviden,
ti si tu za vse neslišen.
Ti si tu, ti si tu.

Ni ničesar, ni poti,
ni obrazov, le sledi,
včasih daleč.
Najdem te.
Vse okrog je zvezdni prah,
ko sem s tabo me ni strah
črne teme.
Z mano si.

Nekje na nebu,
kjer časa ni,
od tu do konca,
vse si le ti.

(Marino Legovič - Drago Mislej)

Na obraz nekdo mi riše podobe,
tanke črte, kakor znake usode:
dolge za srečo,
drugič kratke in grobe.
Ogledalo ne igraj se z mano,
raje najdi kakšno drugo zabavo.
Ne išči me stalno,
raje pusti me samo.
Dan je zame preveč.

Zakaj novo jutro
brez tebe se začne.
Zakaj so glasovi,
če v vsem tebe slišim le.

Daj, lahko bi spet valove lovila,
v pesku znova bi gradove gradila.
Lahko poletiva,
čez te skrite zidove.
Dan je zame preveč.

(Nenad Kokovič - Zvezdan Martič - Nenad Kokovič, Igor Misdaris, Tinkara Kovač)

Plavala kot listje je v vetru tvoja slika živa kot nekoč
pesem je ostala tiha kot bila sva midva tisto noč
in na nebu sij
zvezde že slutile so kaj bo.

Vedele so, da takrat več kot vse bi dal,
da bi ptica ti postal.
Neko jutro boš odšel in ujel se v val,
tja do tujih obal.
Vedele pa da nekoč boš obstal
vedele so.

Ker nikoli več mojih dvajset let
ker nikoli več tvojih sladkih besed
o nikoli, o nikoli, nikoli več.

Vedele so, da boš sam žalosten zaspal
in se vetru spet lagal.
Neko jutro boš odšel in ujel se v val,
tja do tujih obal.
Vedele pa da nekoč boš obstal
vedele so.

Ker nikoli več mojih dvajset let
ker nikoli več tvojih sladkih besed
o nikoli, o nikoli, nikoli več.

V zraku je le tvoj vonj še ostal.
Misel je zbegana.
Daleč nekje tujcem si srečo prodal.
Konec je!
Le en trenutek usoda nam da,
pride in že ga ni.
Ti želel si dva koščka neba.
Nikoli, nikoli, nikoli.

Ker nikoli več mojih dvajset let
ker nikoli več tvojih sladkih besed
o nikoli, o nikoli, nikoli več.

(Ferdinad Maraž - Tinkara Kovač - Ferdinand Maraž, Tinkara Kovač)

Vse kmalu mine. Jeza, veselje.
Tudi luna stran se odkotali.
Še tebe tu več ni.

Daj, spet poglejva znova v skrinjo,
v staro skrinjo zaprašenih sanj
in pozabljenih besed.

In potem, ko še dež se skrije
preden mi obraz umije,
moje misli le k tebi zdaj beže.

Zdaj vem, zdaj grem.
Vsak si svojo pot izbira sam.
Zdaj vem, zdaj grem.
Spomina zabrisati ne smem.

Zdaj vem, zdaj grem
in tudi tebe tu na dlani imam
in prav nikomur, nikomur te ne dam.

V mislih znova so stare besede,
Kakor koščki nove sestavljanke.
Prinesi koščke mi še ti.
Tvoja slika leži tu na mizi,
se ves svet v tvoj pogled je ujel,
tvoj si biti je želel.
In potem, ko še dež se skrije
preden mi obraz umije,
moje misli le k tebi zdaj beže.

Zdaj vem, zdaj grem.
Vsak si svojo pot izbira sam.
Zdaj vem, zdaj grem.
Spomina zabrisati ne smem.
Zdaj vem, zdaj grem
in tudi tebe tu na dlani imam
in prav nikomur, nikomur te ne dam.

Zdaj vem, zdaj grem
in tebe tu na dlani imam
in prav nikomur te ne dam.

(Marino Legovič - Tomaž Letnar - Marino Legovič)

Zbiram tvoje besede
in spravljam jih v kot.
Malo za danes,
malo za jutri,
najbolj vroče
za sproti.
Z njimi pišem nov roman,
konca še ni,
a je že razprodan.

Morda bom nič,
morda bom vse,
morda bom smeh,
morda bom pesem, ki umre.

In vse je nič
in nič je vse,
jaz vem le to,
da noro, noro je.

Na tretji strani zgoraj
se primem za vrat.
Ga stisnem močno,
a ne prehudo,
da še zmorem obrat.
V porcelanu zagledam tog obraz.
Kot, da je moj.
Zakričim na ves glas.

(Sergej Pobegajlo - Zvezdan Martič - Sergej Pobegajlo)

Svet vrti se hitro in ostaja le trenutek
ki ničesar ne pomeni v življenju dveh ljudi
Je vesolje res premajhno da bi našla prostor
za ostanke te ljubezni ki med nama le še tli.

Oooo poskusiva še tu
Ooo je planet za naju kje

Sva živela tisoč let in sto le dni je še pred nama
ko se konec vseh ljubezni v temi izgubi
Po vesolju zdaj divjava do planeta ki v zgodbah
vsem se večen in neskončen kot obljuba zdi

Oooo poskusiva še tu
Ooo je planet za naju kje

Lahheeiyeee, veš da to je kraj
Lahheeiyeee, tu na koncu sva neba in
Lahheeiyeee, pravi je planet
Lahheeiyeee, še sto noči bo tu in čakal ... te.

(Tinkara Kovač - Zvezdan Martič - Tinkara Kovač, Matjaž Sterže)

Ničesar več ne vidim, ko pogledam te v oči,
vsa jutra so enaka, še navade v njih več ni.
Vse najine so zgodbe prazne, v njih to nisem jaz.
Kamor koli se obrnem, vedno tvoj obraz.

Tvoj svet je zdaj premajhen v njem nobenih ni poti,
valovi me lovijo že tonem se mi zdi.
Obračam se za vetrom, mi uhaja še en dan
a ti mi spet ponujaš le varen star pristan.

Nočem več, nočem več...

Nočem več tvojih sanj,
vsak dotik je zdaj zaman.
nočem več, da si tu.
Nočem več teh besed,
da pomenim ti ves svet.
Nočem več, pojdi zdaj.

Že zdaj več ne verjamem, da ljubezen je bila,
ko gledam stare slike, vem premlada sva oba.
Sem mislila, da večji si in boljši kot so vsi.
Zdaj vem, da si enak, da takšnih tisoč je kot ti.

Nočem več, nočem več....
Hočem več kot si ti,
naj ljubezen me boli.
Hočem več, pravo stvar.
Hočem več v teh nočeh,
hočem čutit kaj je greh.
Hočem več tu in zdaj.