Tinkara je s svojim bendom pretekli petek imela koncert v Krminu, v tamkajšnjem osrednjem gledališču: dve uri in pol dolgo potovanje, na katerem se ji je pridružil Massimo Bubola, avtor pesmi Spezzacuori, ki je izšla na Tinkarinem albumu O-range, kasneje pa še kot single. Spodaj prvi odzivi na koncert.

IL GAZZETTINO, 7.6. 2008, ANDREA IOIME

Če v Italiji igraš pop, se ne moreš »mešat« s tistimi, ki igrajo folk ali rock, in obratno. V drugih deželah pa je čisto naravno videti sodelovanja, ki dopuščajo srečanje oddaljenih glasbenih svetov. Kot tisti, ki se je zgodil v petek v Krminskem gledališču, nabito polnem večeru, ki je bil organiziran v sklopu meddržavnih prireditev »Sconfinando.« Na odru ena med najvidnejšimi predstavniki glasbene scene čez mejo, slovenska pop-zvezda Tinkara Kovač, že stara znanka Friulanske scene (kakšno leto od tega je posnela nekaj verzij svojih pesmi v furlanščini), vedno dovzetna za vplive in sodelovanja z vrhunskimi glasbeniki, kot naprimer z Ianom Andersonom skupine Jethro Tull, z Bungarom in Massimom Bubolo. Za enega med v zadnjem času redkimi koncertnimi datumi v Italiji, je Tinkara ob sebi želela prav Massima Bubolo, ki je bil njen gost v osrednjem delu dolgega koncerta, ki je prikazal eklektično plat gospodične Kovač. Energična pevka, sofisticirana flavtistka, se še najbolj počuti doma v »stadionskem rocku,« ki je prisoten v večini njenih pesmi. »Worldache« je uvod v radodaren set, ki vsebuje vse pesmi, ki so popularne v Sloveniji, ampak tudi tiste, ki so v angleškem jeziku, napisane za mednarodno tržišče, od »The Place 2 B« do »Reason Why« in »She«, pa spet do zanimive »Down Under« (skupine Man At Work: le kdo se jih še spominja?). V pesmi »Spezzacuori« pride na oder sam avtor: Massimo Bubola. Njegov akustičen set je kratek, a intenziven od »Quello che non ho« (pesem, ki jo je za svoj zadnji film izbral Wim Wenders) in »Fiume Sand Creek« do pesmi z velikim aplavzom, »Il cielo d'Irlanda,« ki ji je Tinkara posodila svoj glas... preden se je postavila na središče odrskih luči za še en intenziven del koncerta, z osebnostjo, ki bi si zaslužila več pozornosti s strani major založb.

FOTO: Ricky Modena

V marčevski reviji »Rider's Digest,« ki izhaja pod okriljem založbe Mladinske knjige si lahko preberete obširen 6-stranski intervju s Tinkaro, ki ga je naredila novinarka Meta Tavčar. Naslov intervjuja, ki je bogato opremljen z zanimivimi fotografijami, je »Občutenje sveta.«

Medtem ko album aQa čaka na mednarodni izid pri založbi EMI, začenši z Italijo in Hrvaško, lahko preberete nekaj novih in zelo pozitivnih novinarskih recenzij z domačih in tujih tal :

 
ConnesoMagazine
Musica.diversa
Mtsmondo
Dada.net
Antena.si

Leto 2007 je bilo za Tinkaro izjemno uspešno, kar množili so se koncertni datumi, med katerimi je zagotovo padel v oči in ušesa koncert v ljubljanski Hali Tivoli, ko je 10. oktobra Tinkara s svojo akustično zasedbo pospremila koncert Bryana Ferryja in njegov bend. Koncert je bil le pika na i in vrhunec zmagovalnega leta, v katerem je Tinkara imela veselje in čast sodelovati v živo na odru kot posebna gostja skupaj z Ianom Andersonom in njegovimi Jethro Tull in Robertom Plantom (Led Zeppelin).

 
Zurnal.org
Foto.KSK

Prav zadnji meseci v letu pa niso bili nič manj zasedeni in uspešni - zaznamoval jih je duet s slovenskim top hard rock legendami, skupino Šank Rock, v njihovi na novo preoblečeni klasični uspešnici, himnični baladi "Metulj" v kateri je Tinkara pela in odigrala svoj razpoznaven solo s flavto.

Na začetku letošnjega leta pa se je med Tinkarinim pol-letnim koncertnim premorom po radijskih valovih začel sprehajati nov single z albuma aQa - cover pesmi "Down Under" megahita iz leta 1982 skupine Man At Work, ki je izšla v milijonski nakladi po celem svetu in skupini prinesla grammyja. Ideja za uvrstitev pesmi na album (produciral in prearanžiral jo je Andrea F) izhaja iz preprostega razloga, da v tem času na tako imenovanem zemljevidu na "novo preurejenega sveta"  ni rečeno, da nosi ime "Down Under" le dežela čarovnika iz Oza - sedaj vedno večja EU, naprimer, je postala dom deželam Vzhodnega bloka, takim kot je Slovenija, ki se more velikokrat potegovati za svojo identiteto in premoščati predsodke Zahodne civilizacije in gospodarstva. Ali pa, kot je Tinkara že večkrat izjavila v svojih intervjujih, "Izgleda, da moraš biti Eskim, da te ne bi dežele s severa gledale slabšalno, češ da si z juga doma."

Na otvoritvenem koncertu Festivala “Festiko”/ Rumene Noči v Kopru se je v ponedeljek, 23. julija zgodilo presenečenje, ki mu lahko brez pomislekov dodelimo vzdevek “zgodovinsko” – Tinkara Kovač se je kot posebna gostja na odru pridružila legendarnemu Robertu Plantu (frontman in glas skupine Led Zeppelin, arhetip “rock Boga”, in danes izredno cenjeni avtor in solist z odličnimi, od svetovne kritike prehvaljeni albumi kot sta npr. “Fate Of nations” ali “The Mighty Rearranger”).

Do zadnje minute nenapovedeni dogodek in sodelovanje je splet in obenem odličen razplet predhodnih kontaktov in dogovorov, saj si ga je Tinkara že od leta 2005 želela povabiti kot posebnega gosta na svoj tradicionalni veliki koncert v Cankarjevem domu. Management britanskega izvajalca je bil že takrat seznanjen s Tinkarinim delom in album “O-range” je prispel tudi do samega  Roberta Planta, vendar zaradi drugih, promocijskih obveznosti na drugem koncu sveta do gostovanja ni prišlo. Se je pa zato sedaj zgodilo obratno, in je e-mail komunikacija z Londonskim managementom priromala neposredno do samega Roberta Planta, ki je povsem presenetljivo le par dni pred prihodom na slovensko obalo osebno izrazil željo, da bi se srečal s Tinkaro zato, da “….vidimo, ali lahko kaj skupaj pripravimo za ta koncert…”

In pripravila sta čarobni glasbeni trenutek z brezmadežnim vokalnim duetom ter z zvoki flavte posejanim nastopom, ki bo tako poznavalcem dobre glasbe in slovenske glasbene scene ter zgodovine kot sami Tinkari gotovo ostal v trajnem spominu. Za nastop ni bilo niti tonske vaje, le sproščeni akustični jam-session (v najboljši tradiciji rock’n’roll-a) na sončni terasi hotelskega apartmaja ob Piranskem zalivu.

Tinkara in Robert Plant s spremljevalno skupino The Strange Sensation sta na koprskem koncertu  skupaj odigrala in zapela dve skladbi, ena od katerih je bila psihedelična, sanjava koncertna verzija Plantove svetovne uspešnice “29 Palms” (iz leta 1993), druga pa dinamična izvedba pesmi “For What It’s Worth”, bolje poznana kot “Stop – hey, what’s that sound?”, ki jo je leta 1967 Stepehen Stills napisal in prvotno izdal s skupino Buffalo Springfield.

V obeh primerih nosita izbrani skladbi miroljubno, angažirano vsebino, s pridihom tistega “svetobolja”, ki ga je tudi Tinkara izpostavila v svojih besedilih na najnovejšem albumu “aQa” (Dallas Records 2007), za katerega je Robert Plant že ob prvem poslušanju pokazal veliko zanimanje in navdušenje. Pesem “29 Palms” je – sicer v bolj naravnost rokerski izvedbi, bližji izvirnemu posnetku - že nekaj let tudi občasni del Tinkarinega koncertnega repertoarja.

Po koncertu je v obojestranskem navdušenju pogovor stekel tudi v smeri bodočega sodelovanja, zato ni izključeno, da se bosta glasbeni poti Tinkare in Roberta Planta znova prikrižali, bodisi za koncertne ali pa tudi studijske aktivnosti. S tem je Tinkari Kovač svetovna in zgodovinska glasbena elita vse manj tuja, saj je letos že šestič nastopila tudi kot posebna gostja Iana Andersona ter njegove skupine Jethro Tull, in sicer v Avstrijskem Grazu, na koncertu 7. julija letos.

• ARHIV NOVIC