REVIJA STOP, 2003

Notna tehtnica TINKARA KOVAČ: O-Range
Tinkara Kovač je s svojo zadnjo ploščo dokončno ustoličila samosvoj glasbeni slog in predvsem naredila izjemen napredek v produkciji. Presenetljivo, plošča O-Range se ne uklanja radikalnemu eksperimentu ali trendovskim vzgibom, kar bi bilo mogoče pričakovati glede na sodobne smernice v domačem popu in rocku (predvsem pri ženskih izvajalkah). To ne pomeni, da se Tinkarino petje in njeni lirični pesjaži oklepajo podob iz preteklih albumov, nasprotno, priča smo popolnoma novi zgodbi. Zgodbi, ki še bolj razkazuje in povzdiguje njeno vokalno senzibilnost in predvsem dar za aranžersko simbiozo. Ne glede na izjemno število glasbenih gostov na tem albumu, med drugim so to legenda bluesa in pianist Paul Millns, Dan Lavery (basist skupine Tonic), Mike Peters (ex Alarm), svetovno znani kitarist Tolo Marton in virtuoz na gajti Carlos Nunez, so vse vajeti v rokah Tinkare Kovač. Pester in poln zvok, ki se na trenutke pretaka iz bluesovskega ambienta (Jagodne oči) in Hendrixovske neoklasike (Little Wing) v pravi mali urbani »chillout« na flavti (Astor Cafe'), le še podkrepi izvajalkino glasbeno samozavest znotraj sredinskega rockovskega žanra, ki ji je pisan na kožo. Za to gre pohvala tudi Andrei F, ki je svojo glasbeno pot okronal kot producent z »občutkom« …
Miroslav Akrapovič
Datum objave 6. julij 2003 
|