Kdor ne pozna Tinkare Kovač, že dolgo ni poslušal radia. Ali pa ne gleda televizije. Simpatična dolgolaska z enkratnim glasom se je namreč z drugo plošco Košček neba ne le trdno zasidrala na našem glasbenem prizorišču, pač pa je minulo nedeljo domov odnesla kar štiri velike nagrade, štiri zlate peteline. Tudi tistega za najboljšo izvajalko minulega leta.

Lahko bi rekli, da je pometla s konkurenco, za katero pravi, da je bila letos kar močna. “Petelina za izvajalca leta bi si zaslužili tudi drugi nominiranci v tej kategoriji - Big Foot Mama ali skupina California, oboji so bili lani zelo uspešni,” skromno poudari in prizna, da ji tovrstne nagrade veliko pomenijo, ker jih podeljujejo tisti, ki se spoznajo na glasbo.

Kaj pa občinstvo? Koliko se mu ob ustvarjanju novih skladb prilagajaš? Upoštevaš njihove trende, ki vžgejo?

Na poprock sceni je pač tako, da je treba upoštevati tudi publiko. Kompromisi so nujni. Nikoli pa se ne podrejam okusu poslušalcev, kot to počnejo nekateri drugi glasbeniki. Ustvarjajo in igrajo skladbe, ki zvenijo po cenenosti, ker take vžgejo pri občinstvu. Sama poskušam ohraniti kakovost besedil ter glasbe in ne odstopam od stila, ki mi je všeč.

Ko si leta 1997 prodrla s plošco Ne odhaja poletje, so bili nad tabo vsi izredno navdušeni, vendar tudi precej skeptični, kako dolgo ti bo uspelo vztrajati na sceni. Košcek neba je dokazal, da nisi muha enodnevnica.

Vsak novinec na sceni, ki mu uspe veliki prodor, je zanimiv za občinstvo. Skladbe na prvi plošči so bile dobre, lahko bi celo rekla, da je Veter z juga, ki je moja prva skladba nasploh, ena najboljših v mojem repertoarju. Prva plošča je sicer zelo pomembna, vendar se mi zdi, da sem šele z drugo naredila korak naprej. Z njo sem dokazala, da moj začetni uspeh ni bil le sreča. Za razliko od prve plošče je bilo pri drugi veliko vec stvari odvisnih od mene. Všeč mi je bilo, da sem ob čestitkah za peteline velikokrat slišala, da se moji glasbi pozna, da sem šolana glasbenica.

Kdo pa je tvoj najhujši kritik?

Na prvem mestu sem jaz, takoj za tem pa nekaj mojih najtesnejših sodelavcev, ki mi brez dlake na jeziku povedo, kaj je narobe in kaj bi se dalo popraviti.

Pa potem zameriš?

Ne, vcasih grem celo preveč v drugo skrajnost in razmišljam o vsaki najmanjši pripombi, ki jo je kdo izrekel.

Poslušaš kdaj tudi glasbo drugih slovenskih izvajalcev?

Velikokrat se primeri, da nastopamo skupaj. Takrat si vedno vzamem čas in prisluhnem tudi njihovim skladbam.

Kako pa jih ocenjuješ?

Nekateri so mi zelo všec, nekateri manj. Poskušam se učiti iz njihovih dobrih stvari in tudi iz njihovih napak in se trudim, da jih ne delam še sama.

Pa kdaj pomisliš, da bi lahko kaj bolje naredila?

Določene stvari res.

Priredbe so v Sloveniji pa tudi po svetu zelo priljubljene. Kaj meniš o njih?

V bistvu so priredbe nekakšna nujnost. Statistično so celo izračunali, da se popolnoma novih skladb ne da vec napisati. Osvežitev starih uspešnic pa je lahko tudi povsem v redu, saj tako dobro staro glasbo v novi predelavi predstavimo novim generacijam poslušalcev. Mogoce so tovrstne skladbe nekakšen most med starimi in mladimi generacijami. Zaenkrat sem naredila le eno priredbo, skladbo Od zvezd pijan, se bom pa zagotovo lotila še kakšne.

Je na obzorju že nov projekt?

Gotovo, čeprav sem trenutno še v obdobju koncertiranja in o novi plošči ne razmišljam resneje. Zdaj malce počivam in si nabiram novih navdihov. Skladbe nastajajo sproti, vendar jih bom skupaj s sodelavci še velikokrat popravila, preden bodo pripravljene za snemanje. Stvari rada prespim, prede sprejmem kako dokoncno odločitev.

Si taka tudi na drugih področjih?

Zelo veliko razmišljam tudi pri vsakdanjih rečeh, kot je naprimer nakup čevljev. Ves mesec razmišljam, primerjam, pomerjam, preden jih potem kupim… ali pa tudi ne. J

Ti je všeč, da te ljudje opazujejo?

Ne maram preveč izstopati. Konec srednje šole, ko sem pričela prodirati na glasbeno sceno, me je izredno motilo, ko so sošolke, sošolci in celo profesorji gledali name, češ, zdaj je slavna in ji bo to stopilo v glavo. Včasih ni bilo ravno prijetno.

Toda poklic glasbenika nujno zahteva neko določeno stopnjo izpostavljenosti.

Ko sem na odru, sem v svojem elementu, nimam treme in sem samozavestna. V zasebnem življenju je drugače, rada imam mir.

Kako pa se spopadeš z govoricami, še posebej tistimi, ki se znajdejo v rumenem tisku?

Če pogledam s čisto profesionalnega vidika, je vsaka novica dobra reklama, pa naj bo še tako negativna. Kakšnih hujših stvari k sreči še ni bilo, ce pa že kaj takega preberem, si ne ženem k srcu. Včasih članka celo ne preberem.

Toda ljudje, ki ga preberejo, nasedejo govorici.

Lahko bi rekla, da je moj uspeh zagotovo najboljše maščevanje tistim, ki mi ga ne privoščijo. To je najboljše sredstvo za utišanje zlobnih jezikov. Jaz sem glasbenica in drugo ne šteje. Dokazujem se z delom, obleka, privatno življenje, kaj sem in kaj nisem naredila, pa nimajo nobene veze z mojo glasbo.

Kako ti uspeva uskladiti vse svoje obveznosti? Koncerti, intervjuji, snemanja, študij - ti ostane sploh kaj časa zase?

K sreči nisem sama. Zelo veliko mi pomagajo glasbeniki, s katerimi sodelujem. Pomembno je, da imam izredno zanesljiv bend, dobro se poznamo, ni mi treba nenehno skrbeti, ali se bo zadeva dobro slišala ali ne. Poskrbim samo za glasbo, za dober nastop ter za to, da so skladbe, ki jih igramo res kakovostne. Je pa res, da imam urnik precej natančno določen za kar nekaj časa vnaprej.

Ostane kaj za spontano zabavo?

Sem ter tja tudi. Morda je moja prednost tudi v tem, da nisem prevec žurerski tip. Rada sem doma. Moji koncerti so zelo energični, na njih se zdivjam. Ravno včeraj sem imela nastop in z odra sem prišla popolnoma premočena, tako sem skakala in norela.

Potem koncertov ne jemlješ kot del službe?

Vedno bolj, kajti glasba postaja moj poklic, vsakega projekta se lotevam kar najbolj profesionalno. Vendar so koncerti najlepši del vsega.

Lani si zaključila študij flavte na glasbenem konservatoriju, študiraš tudi prevajalstvo. Kje vidiš samo sebe cez nekaj let?

Zagotovo bom bolj samozavestna, ker ukvarjanje z glasbo zelo dobro vpliva na mojo trdnost. Sicer pa ne ve, - če ne bom pela, bom prevajala, ce ne bom prevajala, bom pa učila. Tudi to, da imam v prihodnosti vec možnosti, mi daje varnost za odločitve v sedanjosti.

intervjuvala: Tina Cipot Mal